Ime: Hanna Halle Wolia
Starost: 27. let
Predmet, ki ga poučujete: Rastlinoslovje
Zgodovina: Hannina zgodovina ni bila nič kaj posebnega. No, vsaj do nekega prelomnega dne. Vse pred tem dnevom je bilo pravzaprav čarobno. Imela je veselo in prijetno otroštvo. Prihajala je iz čistokrvne čarovniške družine, na katero je bila vedno ponosna. Tudi njena starša sta hodila na Bradevičarko, kot je tudi tudi ona odštela svoje dni, na čarovniški šoli. Vendar sta jo poslala v Beauxbatons, samo za dekleta. Tako ni bila v Spolzgadu kot onadva. Vzgojila sta v jo lepo, prijazno dekle, ki je bila vredna prav vsakega truda. Tako je je hodila na čarovniško šolo samo za dekleta, kjer niti ni spoznala veliko fantov. Če od majhnega je bila nadarjena za rastline, za kar se je potem tudi specializirala in tako danes to uči. Pa preidimo do tistega prelomnega dogodka. V svojih 27 letih, bi se lahko reklo, da je dala čez veliko stvari, hkrati za nekatere nič posebnega. Kakorkoli, kot je že napisano..Njeno otroštvo je bilo veselo, brez skrbi in tudi sama je bila živahen otrok. Pri 23. letih je spoznala tistega popolnega partnerja in ustvarila sta si družino. No skoraj. Poročila sta se. Sam ni bil učitelj, tako kot ona. Bolj je hodil po gozdovih po vsem svetu in lovil kriminalce, čarovnike na begu in vse kar je nasprotovalo zakonu. Pri njenih 25. letih sta pričakovala prvega otroka, vendar jima ni bilo usojeno. Splavila je pri tretjem mesecu nosečnosti. Bilo je težko a sta s skupnimi močmi prebolela. Po tem ne srečnem dogodku pa je sledil še eden. Edvard ( njen mož ) je moral nujno ne službeno pot nekam v azijske gozdove. Ni ga bilo približno eno leto na spregled. Potem pa je dobila tragično pismo. V lovu med zločinci so ga ubili. Hannin popoln svet se je podrl. Žalovala je dolgo časa. Popolnoma se je zaprla vase. Od takrat naprej se je posvetila zgolj njenemu učenju in ničemer drugemu. Vedno je krivila sebe za njegovo smrt in še sedaj se. Vedela je kako obožuje svojo službo in ga je takrat za tisto službeno pot še spodbujala, naj gre. In tako je se sedaj krivi za njegovo smrt. Prodala je njuno hišo in se vselila v novo. Zaprla je to poglavje in odprla nov list poln teme.
Družina: Njena starša sta še oba živa. Živita v središču Londona. Njej oče sedaj dela na ministrstvu za čarovništvo, mati pa kroti zmaje nekje v Sibiriji. Ima pol brata, kateri ni omenjen v zgodovini, saj ne ve zanj. Ne ona ne njena mati nevesti kdo je. Vse skupaj je zavito v skrivnost. Ali on ve kdo je? Bo kdaj izvedela zanj?
Izgled: Je dokaj velika za dekle. Njene oči so rjave. Včasih svetle drugič temne. Odvisno od vremena. Ima rjave z leskom rahlo rdečega pigmenta, za katerega bi rekel, da ga sploh ni, dolge lase, katere ima sedaj vedno sprete. Vendar si jih je prebarvala ne kostanjevo rjavo. Ali v čop ali v figo. Ni pomembno, samo da ima spete. S spetimi lasmi hoče doseči neko strogost. Kar jo tudi, vendar je kljub temu še vedno ljubka, kot s spuščenimi. Ne nosi ličil. Enostavno je naravna. Je kar je. Na njenem obrazu ne boste zasledili nasmeška ali kakršnega koli veselja. Običajno ima na sebi oprijeto krilo, ki je pastelne ali pa mrzle barve, srajco in plašč. Nič kaj preveč barvitega ne nosi. Tudi ti dnevi so pri njej že minili. Vse je okoli strogosti in tudi malo togosti. Kjub vsemu ima neko elegantnost in očarljivost.
Palica: Japonska češnja, Samorogova dlaka, 31.cm. Palica je dobra v mešanju napojev in rastlinstvo. Nekoliko slaba je v napadih in obrambi. Med njima ni prevelikega odstopanja. Ni ravno največji bojevnik, a se zna bojevati tudi s povprečjem.
Posebnost: Velika knjiga o vseh rastlinah na svetu. V knjigi piše vse o določeni rastlini. Kje se nahaja, kaj zdravi, za kakšne napoje je dobra in tako dalje..
Žival: Črna mačka, ki jo ima od poroke. Skupaj z Edvardom sta ga kupila, da ib skrbela zanj. Imenovala sta jo Ree.
Dom, ki ti je najbližje: ..
Značilnosti in osebnost: Vse do tragičnega dogodka je bilo veselo dekle z veliko humorja. Bila je zabavna in ni poznala sramu. Ob smrti svojega ljubljenega se je popolnoma spremenila. Postala je čisto nasprotje, kot je bila prej. Postala je odločnejša in stroga do same sebe in posledično do vseh okoli nje. Zato od nje lahko pričakuješ odbitek točk zaradi neresnosti pri pouku. Pri njenih urah zahteva resnost do snovi in pouka. Potrudila se bo kar se lahko najbolje, da bojo njeni učenci znali dobro uporabljati njeno snov. Vedno bo zahtevala njihovo znanje, čeprav ima neko usmiljenje do njih. Saj je tudi sama preživela čarovniško šolo in ve kako jim je. Vendar vse do neke mere. Vedno skuša njeno usmiljenje prikriti s to strogostjo in neizprosnostjo, kar ji uspeva. Njena glavna značilnost je njena palica in poročni prstan na njeni roki. Svojo palico ima vedno v rokah in z njo ponazarja določene stvari, brez urokov. Prstana ne misli sneti. To je edino, kar je obdržala od njega. Vse drugo je skurila po več mesečnem joku. Kakorkoli, postala je zadrta in zaprla se je vase. Govorila je s strogim glasom brez slehernega veselja. Tisto otroško veselje je v njej minilo. Vse jo je minilo. Nič več spuščenih las, samo še speti. Nič več barvnih oblačil, samo še pastelne in hladne barve. Tako se je zaprla vase, da je pozabila, kaj je to humor. Kaj je to človeška prijaznost do drugih. Nekje globoko v sebi se še skriva tista stara Hanna. Vendar jo je popolnoma obdala z debelim ščitom resnosti. Nadela si je strog obraz. Nič več nasmeška in nič več joka. Takrat je toliko prejokala, da ji se pri sebi prisegla, da ne bo nikoli več jokala, bila vesela. Za vedno si bo zapomnila stvari, ki so jih drugi zakrivili njej. Mogoče jim ne bo ravno zamerila, a spomnila se jih bo vedno. Odločila se je, da ne bo nikogar več sprejela med sebe. Nikoli več ne bo ljubila. Za vedno sama v tem svetu. Naučila se je kontrolirati njena čustva in obraz. Postala je močnejša in odločnejša, kot je bila prej. Vztrajala bo pri svojem, pa če se svet podre. Tako na njenem obrazu nikoli ni opaziti kaj misli. Bo kdo predrl njen ščit?
Življenjski cilji: Njen življenjski cilj je najbolje, kar je zmožna, naučiti svoje učence. Želi, da vsakomur z njeno pomočjo 'rata' v čarovniškem svetu in je tudi prepričana, da jim bo, pa naj bojo še tako zabiti. In mogoče nekega dne, maščevanje svoje ljubezni.